Moja življenjska pot je potekala po dveh ravneh in je bila vseskozi obdana z ljubeznijo do glasbe in klavirskega tona. Čeprav sem se po srednji šoli odločil za študij strojništva (in ne za študij klavirja na akademiji za glasbo), sem poleg področju informatike večino svojega življenja posvečal uglaševanju klavirjev. Skozi glasbeno vzgojo pri prof. Silvi Hrašovec sem lahko svoj prirojeni posluh in izkušnje, ki sem si jih je pridobil v očetovi klavirski delavnici, nadgrajeval v tenkočutnega uglaševalca in mojstra, ki mu je nenehen izziv ustvarjanje tonske skladnosti in primerne barvitosti instrumenta.

»Vsak instrument ima svoj opus; kako doseči harmonijo, primerno barvi in lesk tonov; enostavno ga je potrebno harmonično in tonsko zliti v njegov svet.«. To so bile besede Ivana Siliča, zborovodje, glasbenega kritika in očeta zborovskega petja na Primorskem, ki je bil po očetovi smrti moj stalni spremljevalec in kritik mojega dela.

Diplomiral sem na strojni fakulteti in dosegel naslov magistra znanosti na področju informacijsko-upravljalskih ved.

In kakšna naj bi bila povezava med uglaševanjem, strojništvom in informatiko. Samo ena in edina. Ljubezen do glasbe in klavirskega tona in nenehna želja po doseganju čim višje kakovosti.